Radon v zgradbe vstopa skozi razpoke v talni plošči in stenah, skozi slabo zatesnjene odprtine ob sanitarnih, vodovodnih in električnih instalacijah. Vzrok za vstop radona v zgradbe je rahlo znižan tlak v notranjosti, kar je posledica toplejšega zraka v zgradbah. Iz navedenega sledi, da je tlačna razlika med notranjim in zunanjim zrakom višja v hladnejšem delu leta. Dodatno je v hladnem obdobju zmanjšano tudi zračenje prostorov. Posledično so zimske koncentracije radona v povprečju 2‒3-krat višje kot poletne. Ker so novejše hiše bolj zrakotesne, nastaja vedno večji podtlak, ki lahko privede do povečane koncentracije radona v stavbi.
Še posebej velja izpostaviti energetsko sanacijo obstoječih stavb, ki imajo praviloma slabše tesnjenje talne plošče in v katerih je slabo tesnjenje oken in ovoja hiše skrbelo za neprekinjeno zračenje prostorov. Ko se v tako stavbo vgradijo nova okna in nov izolacijski ovoj, se koncentracija radona v zgradbi lahko nekajkrat poviša. Najnovejše pasivne hiše pa naj bi praviloma imele ustrezno zatesnjene talne plošče, ki v kombinaciji s centralnim sistemom prezračevanja, zagotavljajo varnost pred povišanim koncentracijam radona. Kljub vsem izvedenim preventivnim ukrepom, pa za nobeno stavbo ne moremo z gotovostjo trditi, da je varna pred radonom, dokler tega ne potrdimo z meritvami. Tudi vrednosti izmerjene v sosednjih stavbah so običajno zelo različne.